Dan D 💙🍼

Pozdravčki!❤️

No, pa sem le dočakala ta dan. In to dva dni pred predvidenem rokom poroda. Fantku sva ime dala Lan.

Lan Sušnik. Rodil se je 11. 3. 2018, ob 18.20 uri. Tehtal je le 2740 gramov, velik pa dobrih 49 cm. Odločila sem se, da bom na kratko opisala kako je prišlo do poroda, kako je potekal in kako sem dneve preživljala v porodnišnici. Tole pišem že v porodnišnici, saj je moj Lan zelo priden fant in skoraj nič ne joče. Zato sem mislila, da nove objave ne bom mogla napisati kmalu po porodu. Hvala Lan. Upam, da boš takšen tudi doma. 🙂

Vse se je začelo v nedeljo, 11. 3. Tisto noč nisem dobro spala. Zbudila sem se s pomočjo budilke. Imela sem reden ctg pregled. V Trbovlje sva se ta dan odpravila skupaj z Aljažem. On me je peljal, saj zadnji teden nisem več želela voziti sama. Pred tem so se vsi zafrkavali, da bom sigurno ostala kar tam, v porodnišnici. Tudi jaz sem imela takšen občutek. Prišla sva pred vhod, na katerem je pisalo, da so do nadaljnega prepovedani obiski zaradi gripe. Rekla sem si: No, če bom rodila v tem času, pa res nimam sreče. Potem sva morala čakati še pet minut, da nama je kdo prišel odpret, saj imajo vhode med vikendi zaprte. Potem pa sva le prišla v porodnišnico. Na ctgju je bilo od začetka vse ok. Dokler ni babica ugotovila, da je moj fantek v trebuhu preveč miren. Še dodatnih deset minut sem bila priklopljena na aparat, ki meri plodov srčni utrip, plodove gibe in moje popadke. Nekaj ni bilo v redu. Z Aljažem sva nato počakala zdravnika, da me je še dodatno pregledal. Odšla sem na ultrazvok. Povedal mi je, da mi primanjkuje plodovnice. V bistvu je sploh nisem več imela. Odločil se je, da ostanem v porodnišnici na opazovanju. Po poslavljanju z Aljažem, mi je babica povedala, da domov verjetno več ne bom odšla sama. Bila sem kar šokirana. Seveda pozitivno. 🙂

Potem sem odšla v sobo. V njej sem bila sama. Nato je sledil še en ctg pregled. Vzeli pa so mi tudi kri za preiskave. Izvedeli so, da se otrok še vedno ne premika več, kot bi se moral. Izvedeli pa so tudi, da imam zelo povišan CRP, kar ni dobro. Zdravnik se je na hitro odločil, da bo že isti dan naredil carski rez. Bila sem zelo razočarana. Želela sem roditi po naravni poti. A to ni bilo možno narediti v tako kratkem času, saj tudi moje telo še ni bilo pripravljeno na porod.

Hitro sem poklicala Aljaža, ki je že odšel domov, da naj pride nazaj, saj bom rodila. Prišel je zelo hitro. Med tem so me pripravili ma carski rez. Klistir, urinski kateter. Vse to spada zraven. 😨 Do šeste ure popoldne, sva nato z Aljažem čakala v porodni sobi, da me odpeljejo v operacijsko sobo. In že sem odšla.

Mislila sem, da bom med posegom ostala budna. Anesteziolog pa se je odločil za splošno anestezijo. Nisem bila zadovoljna s tem, saj sem želela takoj po porodu videti mojega Lana. Potem so me odpeljali v kirurško sobo, kjer so me uspavali. Nikoli prej še nisem bila uspavana, zato se mi zdi zelo neverjetno kako hitro te uspavajo. Spanec se mi je zdel zelo kratek. Kmalu se je rodil moj fantek Lan. Velik 49 cm in 2740 g težak. Na žalost ga nisem videla takoj, ko je prišel iz trebuha. Pred mano ga je seveda v roke dobil Aljaž. Ponosni novopečeni očka. 🙂 Naredil je nekaj prvih slikc, ga malo pocrkljal, nato pa mi ga prinesel v šok sobo. Ne morem opisati teh občutkov, kako je bilo, ko sem ga prvič videla. Prijeti v roke tako majhnega fantka. Tega nikoli ne bom pozabila, pa čeprav se mogoče tega spomnim malo bolj motno.

Bilo pa je tudi zelo naporno. Ko sem se zbudila iz anastezije, sem mislila, da bom umrla od bolečin. Spomnem pa se tudi, da sem želela še vedno spati. 😅 Šivi so me boleli za znoret. Mislila sem, da bolečina nikoli ne bo izginila. Skoraj nič nisem spala. Seveda sem dobila protibolečinsko zdravilo in to je malo pomagalo. Lana so čez noč vzeli v njihovo oskrbo, da sem se jaz lahko odpočila. Sicer pa se tudi brez njega nisem kaj prav dosti odpočila, zaradi vseh teh bolečin.

Naslednji dan je bilo že malo boljše. Še vedno pa sem bila v šok sobi. Šivi pa so še vedno boleli. Komaj sem hodila, vstajala iz postelje in se vsedla. Proti večeru pa sem že odšla na porodni oddelek. Lana sem najprej čez noč želela oddati sestram, a sem si ponoči premislila, saj sem non stop razmišljala le o njemu. Noči v porodnišnici so bile naporne, neprespane. Prvič: nisi v svoji postelji. Drugič: Imaš cimro od katere otrok se zelo na glas joče. Tretjič: Tudi tvoj otrok je nemiren, ves čas lačen, ves čas se zbuja.

Lan je trdno zaspal šele v jutranjih urah. Vmes je seveda tudi dremal, ampak se je ves čas zbujal. Bilo je res naporno. Želela sem si le spanca. Težko je bilo tudi z dojenjem, a več o tem drugič. Drugi dnevi pa so bili že malo lažji. Tudi spal je že bolj pogosto in bolj pogosto tudi jedel. Mnogi pa se tudi sprašujete, kaj je Lan imel na rokici. Prejemati je moral antibiotik v veno, ker sem imela jaz povišan CRP. Ni pa bilo nič narobe z njim. 🙂

Drugače pa je osebje v trboveljski porodnišnici res enkratno. Odločena sem že, da bom tam rodila tudi drugič. Seveda pa ima vsaka drugačne izkušnje. Moj porodni načrt se torej ni uresničil. Čeprav sem imela popolno nosečnost, se je končala s carskim rezom. Ampak važno, da imam pri sebi mojega fanta. Tako je luškan, majhen in zame že zdaj šarmanten. Rodil se je na prav poseben datum. (11. 3.). To je točno tri mesece po mojem rojstnem dnevu (11. 12.) in točno tri mesece pred Aljaževem (11. 6.). Zanimivo, kajne?🙂❤️

Spodaj sem priložila še nekaj prvih spominov.

Lepo bodi,

Gaja❤️

One thought on “Dan D 💙🍼

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s