Moja zgodba o bulimiji 2. del

⬅️ 1. del

2. del

“Sovražim se.”

“Rada bi odšla stran od tega trpljenja!”

“Nikoli ne bom suha.”

“Vsem sem v napoto.”

“Hranaaa!”

Torej, začela sem se prenajedati. To pomeni, da sem naenkrat lahko pojedla celo kosilo, potem še čokolado, sladoled, nutello, piškote in še kaj povrh. Jedla sem dokler nisem imela čisto polnega želodca. Potem pa je sledil obisk straniščne školjke, saj sem dobila občutek velike krivde.😥

Pred bruhanjem sem spila veliko količino vode. Poskrbela sem, da me nihče ni slišal in se zaklenila v kopalnico. Včasih sem to delala večkrat na dan. Ostanke hrane in zalogo sem shranjevala v predalih, omarah. Dejansko sem skrivala prazno embalažo, namesto, da bi jo vrgla v smeti. A nisem želela, da bi kdo ugotovil, kakšno količino hrane sem pojedla.🍕🥐🍫🍩🥛

Zapravila sem veliko denarja, saj sem si po šoli kupila ogromno čokolad, piškotov, hrano z ogromno kalorij. To hrano sem jedla le, če sem jo imela možnost izbruhati, drugače pa ne. To sem delala, da sem se s tem sproščala, kajti to se je dogajalo kadar sem bila živčna, žalostna, potrta in depresivna. V glavi sem imela le, da se ne smem zrediti. A jedla sem lahko le, če sem to hrano nato spravila ven, drugače sem se potem še celi dan obremenjevala s tem. Nikoli pa nisem zdržala celi dan brez hrane.

“Želela sem biti popolna, suha. Želela sem, da bi bila všeč tudi drugim.”

Seveda me je bulimija spravila do tega, da sem razmišljala o samomoru, kajti nisem in nisem našla poti ven iz tega začaranega kroga. Želela sem stran od bolečin in trpljenja. Želela sem umreti. Znotraj mene je bil glas, ki je klical na pomoč, a nihče me ni slišal. Za moje probleme je vedelo dosti ljudi. Govorili so, da le iščem pozornost.

Moje fizično počutje se je slabšalo. Imela sem zelo nizek kalij v krvi, hrana se mi je po obroku sama od sebe vračala nazaj po požiralniku, vrtelo se mi je in bila sem nemočna, brez energije. Zaradi prenajedanja sem imela raztegnjen želodec. Na prstih sem imela zelo vidne sledi zobov (Russell’s sign). Obraz sem imela zabuhel od mučenja z bruhanjem. Dobivala pa sem tudi panične napade.

Izolirala sem se od prijateljic. Mislila sem, da sem nagnusna, da sem jim samo v napoto. V šoli mi je šlo na slabše. V ogledalu sem videla le debelo dekle. Začela sem kaditi vsak dan. Na kakšni zabavi sem dostikrat pretiravala z alkoholom in poskusila sem tudi marihuano. Vsak večer sem si naredila tudi jedilnik za naslednji dan ter telovadila na polno. 🏃‍♀️ Ampak ves čas, sem se primerjala z drugimi dekleti. Želela sem biti popolna, tako kot druge.👯

Že pred Aljažem sem imela fanta in po pravici povedano, nisem bila nič bolje. Pa čeprav sem mislila, da bom bolje, ko dobim fanta. Tudi, ko sem spoznala Aljaža, sem imela probleme sama s seboj. Vseeno pa me je sprejel takšno kot sem. Čeprav je moje obnašanje dosti vplivalo tudi na najino zvezo.

Navzven sem izgledala srečna, navznoter pa sem bila skoraj mrtva.”

Nisem se znala več ceniti. Po pravici povedano, mi je bilo vseeno, če se bi mi kaj zgodilo. Počutila sem se ničvredno, grdo in najdebeljšo na svetu. Odrezati sem si želela odvečno maščobo in celulit. Najbolj sem sovražila svoje noge in trebuh. Nisem prenesla pogleda v ogledalo, čeprav sem bila že precej suha. Telovadila sem vsak dan, jedla sem zelo malo, če pa sem že kaj zaužila, sem bruhala. Nalivala sem se le z vodo in zelenim čajem.🍵

3. del ➡️

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s