Zadnja objava v letošnjem letu in moji cilji za naslednje leto

Sem že kar malo pozabila kako pisati tukaj na blogu, ampak upam, da bo šlo.😁

Mia bo kmalu stara pol leta, Lan pa bo marca star že kar tri leta. Med njima je razlike dve leti in štiri mesece.

Ogromno vas zanima kako je z dvema. Ni zelo težko, je pa drugače kot z enim.😁

Morda je bilo težko na začetku, sploh zato, ker je Lan iskal pozornost in ker je postal malenkost bolj trmast, ko smo z Mio prišle domov iz porodnišnice. To se je vleklo do septembra, potem pa je spet postal priden. K sreči je Lan Mio zelo lepo sprejel in nikoli ni bil ljubosumen. Po carskem rezu sem se težko premikala, zato z Lanom nisem mogla skakati naokoli. Težko je bilo tudi zato, ker se nisem mogla ukvarjati in igrati z obema hkrati. Vsaj ne zmeraj. Čez čas sem se navadila in sedaj se znajdem. Težje ju je bilo pripraviti na spanje. Sploh, če je bil Aljaž takrat v službi. Mia je namreč zvečer postala zelo nemirna, a tudi to je čez čas izzvenelo.

Nisem si znala poiskati časa zase in bilo je naporno. Še sedaj je včasih prenaporno in bi se včasih najraje zaprla v eno sobo in tam ostala cel dan.

Težje je zato, ker ne moremo nikamor. Lan ne hodi v vrtec, igrišče so zaprli, zunaj je mrzlo, ne smemo v drugo občino, jaz bi rada našla čas za intenzivno pisanje diplomske naloge pa ne gre, ker nimam časa ali pa sem preveč utrujena za to. Zraven pa še kakšno stvar naredim od doma, pospravljam in kdaj pa kdaj kaj skuham.

To, da je Lan doma in ne hodi v vrtec mi ni odveč, a vseeno bi mi bilo v tem primeru lažje kaj narediti in tudi on ne bi pogrešal otroke in igranje z njimi.

AMPAK.

Lan je sedaj že dovolj star, da kakšno stvar naredi sam. Vsak teden je bolj samostojen, mi pomaga in postal je še bolj priden odkar je doma. Več dela imam z Mio. Zelo je navezana name, poleg tega pa jo še dojim, zato je ne bi mogla pustiti same doma več kot dve uri. Edino to mi je zares težko, a saj smo tako ali tako ves čas doma…

Mia je čisto nasprotje od Lana. Lan je bil zelo priden dojenček, Mia pa je… no, ja, BABA.😄 Ne more biti skoraj nič pri miru, ne ustreza ji noben položaj in verjemite mi, komaj čakam, da se nauči kobacati in hoditi, saj bi najraje kar poletela za Lanom. Tudi goste hrane še ne mara preveč, raje je priklopljena name.

Tako da je kar naporno z njo. Je pa seveda tudi en velik dobrovoljček, sploh ko se zbudi. Vsakemu se rada nasmeji, rada ima otroke, svojega bratca Lana pa najraje.❤️

Vseeno se potrudim, da si vzamem nekaj časa zase.

Kaj mi zelo pomaga, da sem boljše volje in bolj sproščena?

  • Za zjutraj si včasih nastavim budilko, da se zbudim še preden se zbudita otroka. V miru spijem kavico in pojem zajtrk. Tako sem že polna energije, ko sta otroka zbujena.
  • Vzamem si čas za telovadbo, kar mi je zelo zelo pomembno. Telovadim, ko otroka spita ali pa prosim Aljaža, če ju tačas lahko prevzame on. Telovadba me spravi v boljšo voljo in postanem bolj samozavestna v svojem telesu.
  • Če je lepo vreme si rada vzamem čas za sprehod. Najraje grem na sprehod sama, saj obožujem intenzivne sprehode, zraven pa poslušam glasbo. Takrat se najbolj sprostim. Seveda pa obožujem tudi družinske sprehode, da ne bo pomote.
  • Zvečer si rada vzamem čas za nego telesa z mandljevim oljem in da se v miru stuširam. Tudi to ogromno pomeni.
  • Si pa z Aljažem zvečer zelo rada pogledava kakšno serijo ali pa film. Brez tega za naju ni več pravega večera.🎥

Seveda pa pogrešam kavico in klepet. To mi že malo manjka. In pa kakšna večerja z Aljažem ali pa obisk v koloseju.

Komaj že čakam, da se vse malo sprosti, saj se je po pravici povedano med drugo karanteno moje mentalno zdravje malo poslabšalo. Ker me je strah za našo prihodnost in ker ne vem, kdaj se bo spet vse vrnilo v normalno življenje. Še lansko leto tak čas si noben ni mislil, kaj nas čaka.

Če bi mi kdo rekel, da ne bomo mogli normalno v trgovino, da bomo mogli non stop nositi maske, da otroci ne bodo imeli normalnega leta, da ne bomo mogli prehajati iz občine v občino, se normalno zabavati… Ma smejala bi se mu.

Kakšni so moji cilji za naslednje leto?

Rada bi čimprej začela s prakso in jo čimprej opravila.

Okrepiti svoje mentalno zdravje.

Z družino bi odšla na en dolg izlet oziroma na počitnice.

Diplomirati. Čimprej.

Nadaljevati z vloganjem in z pisanjem bloga ter ustvarjanjem vsebine za podjetja.

Z družino bi si ustvarili svoje stanovanje.

Poiskati si redno službo.

Še malo bolj oblikovati telo in ohranjati zdravo življenje.

Tako zelo upam, da mi bo uspelo. A ogromno je odvisno tudi od virusa. Upam, da gre vse to čimprej stran.🙏🏻

Imejte lepe praznike in v novo leto stopite z dvignjeno glavo.❤️

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s